Gre za manjši kirurški poseg, pri katerem izrasel zob, ki ga ni mogoče pozdraviti in ohraniti, odstranimo.
Razlogi za ekstrakcijo zoba
Vzroki za odstranitev zoba so najpogostejša obolenja zob ali obzobnih tkiv, redkeje to zahteva zdravstveno stanje celotnega organizma:
- zob je močno omajan in se premika že ob lahnem dotiku
- zobna krona je uničena do te mere, da je ni več mogoče primerno obonviti
- ob zobni korenini je vnetna sprememba, ki je ni mogoče pozdraviti
- zob odstranimo zaradi ortodontskih razlogov
- zob odstranimo zaradi neprimerne pozicije
- zob odstranimo zaradi splošnega zdravstvenega stana in kot predpriprava na določen kirurški poseg
Kako poteka ekstrakcija zoba?
Ekstrakcijo opravimo v lokalni anesteziji, kar pomeni, da v področje zoba injiciramo anestetik (sredstvo za »omrtvičenje« tkiva). Nato odmaknemo dlesen od zoba in s pomočjo vzvoda zob omajamo ter ga odstarnimo po delih ali v celoti. Po potrebi odranimo še obzobno kost za lažji potek ekstrakcije ter okoliško vnetno tkivo. Na rano položimo sterilno gazo, ki jo pacient z ugrizom nanjo obdrži na tem mestu vsaj 30 min. Večjo rano po potrebi tudi zašijemo. Šive odstranimo po sedmih dneh.
Mogoči zapleti
Zapletom se tudi z najskrbnejšim delom ni mogoče vedno izogniti. Manjše poškodbe sluznice ali kosti se zacelijo brez posledic. Krvavitve je mogoče zaustaviti s čisto gazo ter z dolgotrajnejšim močnejšim pritiskom na rano, razen v primerih, ko gre za motnje v strjevanju krvi. Zato je potrebna posebna previdnost pri pacientih, ki so na antikoagulacijski terapiji. Pacienta naj o svojem zdravstvenm stanju predhodno obvesti zobozdravnika, ki bo poseg opravil. Vnetje rane upočasni celjenje in podaljša bolečnost. Izjemoma ekstrakcija zahteva predpripravo pacienta na ekstrakcijo zoba s predhodno zaužitim antibiotikom.
V spodnji čeljusti je sicer redka, a možna poškodba živca, kar povzroči prehodno zmanjšan občutek v spodnji ustnici. V zgornji čeljusti je zaradi položaja korenin zadnjih zob mogoče prehodno odprtje čeljustne votline (sinusa) ali zdrs korenine v sinusno votlino. Večinoma je zacelitv ob upoštevanju posebnih navodil spontana, v nasprotnem primeru pa je potrebno operativno zdravljenje. Če med ekstrakcijo pride do zloma korenine, je za njeno dokončno odstranitev potreben manjši kirurški poseg.
Nadomestitev ekstrahiranega zoba
Ekstrakcija zoba za seboj pusti vrzel, ki pa jo je ob primernih pogojih mogoče oskrbeti z mostičkom, s snemno protezo ali z zobnimi implantati. V določenih primerih nadomestitev zoba tudi ni potrebna, v drugih primerih lahko pride do težav pri žvečenju, govoru ali do motenj v čeljustnem sklepu.
Navodila za čas po posegu
Na dan operacije in še dva dni po njej ne kadite, ne uživajte alkohola, izogibajte se telsnim naporom, jejte mehko hrano. Po obroku nežno izperite usta z vodo ali kamilicami. Ne izpirajte in ne sesajte rane in vanjo ne drezajte. Redno si umivajte zobe (razen v predelu rane).
Na lice v operiranem področju čimprej položite mrzel oz. hladen obkladek. S tem zmanjšate oteklino in bolečino. Ne ogrevajte področja.
V primeru krvavitve v prvih urah po operaciji, nežno pritisete ali ugriznete na krvaveče mesto preko sterilne gaze.
Omrtvičenost zaradi lokalnega anestetika traja še dve do tri ure. V tem času ne žvečite hrane, saj se lahko poškodujete.
Oteklina in bolečina operiranega področja je najizrazitejša drugi ali tretji dan po operaciji in ne pomeni zapleta. Pacienti naj se o proti bolečinski trapiji posvetujejo s svojim osebnim zobozdravnikom ali zdravnikom.
Na zdravnika se obrnite vedno:
- če krvavitev kljub opisanemu postopku ne poneha
- če imate hude bolečine več kot tri dni po posegu in se še stopnjujejo
- če imate hujšo zaporo ust
- če imate visoko telesno temperaturo (nad 38,0°C) ali druge večje težave v zvezi s posegom