Vstavitev zobnega implantanta je način oskrbe delne ali popolne brezzobosti, s katero izboljšamo ali obnovimo govorno, žvečno in estetsko funkcijo.
Kaj je zobni implantant?
Zobni implantat ali vsadek je korenini podoben izdelek, narejen iz telesu inertnega materiala; titana ali kombinacije titana in cirkona ali samo cirkona. Implantat se vstavi v čeljustno kost in tako nadomešča zobno korenino. Ob vstavitvi implantata ali kasneje, se oskrbi implantat še z zobno krono, mostičkom ali protezo.
Sodobna implantologija ima že 40 letno zgodovino. Z dodatnim razvojem materialov in postopkov protetično-implantološke oskrbe, danes predstavlja visoko kvalitetno, predvidljivo ter dolgotrajno individualno oskrbo s širokim naborom rešitev.
Prednosti implantološke oskrbe
- visoka uspešnost oskrbe
- enaka uspešnost kot oskrba s fiksno protetiko po 10. letih
- izognemo se nepotrebnemu brušenju oz. poškodbi dveh sosednjih zob za mostiček
- s širokim naborom rešitev, se lahko izognemo zobni protezi in dodatni izgubi preostalih zob
- z njimi lahko pričvrstimo zobno protezo in tako izboljšamo govorno in žvečno funkcijo
Pripravljalni postopki
Pred kakršnimkoli posegom je obvezno imeti urejeno zdravje zob, obzobnih tkiv in ustne sluznice, saj neurejeno stanje ustne votline vodi v manjšo uspešnost in trajnost zobnih nadomestkov. Ob celovitem kliničnem pregledu se opravi še 3D rentgenska diagnostika, s pomočjo katere se izdela predvidljiv protetično – implantološki načrt.
Potek vstavitve implantanta
Pred posegom se vas prevetivno antibiotično zaščiti. Imamo 2 načina vstavitve zobnih implantatov.
TAKOJŠNJA vstavitev: ob hkratni ekstrakciji (puljenju) zoba se v istem posegu opravi vsaditev implantata.
POZNA vstavitev: Je obdobje vsaj 2-3 mesecev po ekstrakciji zoba ali kasneje.
Po lokalni anesteziji (omrtvičenju tkiva v področju ekstrakcije oz operacije) se običajno odgrne dlesen, pripravi ležišče in vstavi implantat. Po potrebi kost okoli implantata še dogradimo, da jo ohranimo ali povečamo (augemntiramo) z zato namenjenim materialom. Izjemoma se izkaže, da vsaditev implantata zaradi anatomskih posebnosti ni mogoča, zato takrat le dogradimo čeljustno kost in vstavimo implantat ob nasednji seji (po 3 do 8 mesecih), ali pa celo odstopimo od predvidenega posega. Po potrebi dlesen ponovno zapremo in rano zašijemo. Odvisno od načrtovanja in danih pogojev lahko implantat tudi takoj oskrbimo z eno izmed začasnih protetičnih nadgradenj. Šive odstranimo v 7 do 14 dneh.
Navodila za po posegu
Omrtvičenost zaradi lokalnega anestetika traja še dve do tri ure. V tem času ne žvečite hrane, saj se lahko poškodujete.
Po posegu je mogoča zmerna bolečina in oteklina področnih mehkih tkiv (lica, dlesen, ustnice), ki se jih blaži s protibolečinskimi zdravili in hladnimi obkladki. Oteklina in bolečina operiranega področja je najizrazitejša drugi ali tretji dan po operaciji in ne pomeni zapleta. Pacienti naj se o proti bolečinski trapiji posvetujejo s svojim osebnim zobozdravnikom ali zdravnikom.
Na lice v operiranem področju čimprej položite mrzel oz. hladen obkladek. S tem zmanjšate oteklino in bolečino. Ne ogrevajte področja.
Na dan operacije in še dva dni po njej ne kadite, ne uživajte alkohola, izogibajte se telsnim naporom, jejte mehko hrano. Po obroku nežno izperite usta z vodo ali kamilicami. Ne izpirajte in ne sesajte rane in vanjo ne drezajte. Redno si umivajte zobe (razen v predelu rane). Ne uporabljajte električnih zobnih ščetk ali zobne prhe. Na rano ne polagajte nobenih zdravil ali oblog.
Ob pojavu večje otekline, bolečine, pordelosti, izcedka, ki ne izzvenijo 3 dni po operaciji oz nastopijo na novo, se takoj oglasite na kontrolnem pregledu!
Celjenje in vraščanje
oz. oseointegracija vsadka traja od 2 do 6 mesecev. V tem času polno obremenjevanje implantata ni dovoljeno, ker to ogrozi primerno vraščanje vsadka v kost. Po tem času se po potrebi prekine dlesen nad implantatom, počaka na zacelitev dlesni in nato nadaljuje s protetično oskrbo.
Mogoči zapleti
Zapletom se tudi z najskrbnejšim delom ni mogoče vedno izogniti, popolne uspešnosti ne more zagotoviti noben zobozdravnik. Pri implantaciji so takojšnja vnetja redka, večja verjetnost vnetij oz okužb je pri dograjevanju kosti. Takrat se pacienta zaščiti z antibiotično zaščito za vsaj 10 dni. Če nastopijo, jih je mogoče zdraviti. Ob neuspehu se material za dograjevanje ali implantat odstrani ter kasneje načrtovani postopek ponovi.
Če se implantat v predvidenem času ne vraste v kost, se ga odstrani in kasneje vstavi novega.
V zgornji čeljusti lahko pride med vstavitvijo zobnega implantata do prehodnega odprtja v neposredni bližini ležečih nosne ali čeljustne votline. To običajno nima negativnih posledic za implantat ali splošno zdravje. Pri vstavitvi implantata v zadnjem delu spodnje čeljusti obstaja možnost poškodbe živca, kar lahko povzroči prehodno, izjemoma tudi nekaj mesecev trajajočo omrtvičenost spodnje ustnice. Gibljivost spodnje ustnice s tem ni prizadeta.
Za kasnejša vnetja tkiv ob implantatu je vzrok slaba ustna higiena. To se lahko zdravi. Ob neuspehu, se impantat odstrani in kasneje vstavi novega.
Pogoji za uspeh
Po končani implantološki terapiji so potrebni redni (na 6 mesecev) kontrolni pregledi. Udeležujte se jih redno. Bistvenega in nenadomestljivega pomena za uspeh terapije z implantati je odlična ustna higiena. Le če zanjo ustrezno skrbite in si po vsakem obroku odstranite zobne obloge, bo trajni uspeh mogoč. V kolikor ne boste izvajali odlične ustne higiene in hkrati ne boste redno hodili na kontrolne obiske (na 6 mesecev), implantološka oskrba ne bo dolgoročna.
Torej, za krajši oz slabši dolgoročni uspeh implantološke oskrbe, so faktorji na katere lahko oskrbovani vpliva sam: neizvajanje odlične ustne higiene, opuščanje kontrolnih pregledov, kajenje, pretirano uživanje alkohola, opuščanje in neresnično navajanje medicinskih podatkov oskrbovanega (preteklo in sedanje sistemsko zdravje in uživanje zdravil).
NA ZDRAVNIKA SE OBRNITE VEDNO
- če krvavitev kljub opisanemu postopku ne poneha
- če imate hude bolečine več kot tri dni po posegu in se še stopnjujejo
- če imate hujšo zaporo ust
- če imate visoko telesno temperaturo (nad 38,0°C) ali druge večje težave v zvezi s posegom